Predzadnji dan

Moj dan. Ponovno sem se zbudila zgodaj in kot ostale dni odšla s kolesom na jutranje kolo. Ob 7.18 sem že prečkala še prazne jutranje ulice v Cosenzi in se odpravila na prelepo novo obnovljeni grad. Ura na trgu je že zjutraj nakazovala, da bo spet vroč dan – 20 stopinj, že ob sedmih…Tokrat sem izbrala pot skozi stari del mesta, kjer so vsi še spali, tu in tam so se pretegovale le potepuške mačke. Pogled z gradu je bil veličasten, omogočal je nepozaben razgled na Cosenzo in vse okoliške hribčke in doline, čutiti je bilo morje tam nekje zadaj…. Peljela sem se mimo vasice Bernardini, mimo gigantskih kaktusov, S. Elie in Donnici, Colli in po bližnjici v hotel. Tam je sledil hotelski zajtrk in dan namenjen ogledu mesta in nakupu manjših darilc. Z Marijo sva se srečali na glavnem trgu, kjer sva šli na »capucino s prigrizkom«, ki ga Italijani tako lepo postrežejo v majhnih skodelicah… popoldne je nato sledilo delno pakiranje in priprava na jutrišnji odhod domov. Vedela sem, da se še zadnjič oziram po majhnih trgovinicah, vrvežu in vpitju, žuborenju vodometa… vsaj za nekaj časa.

Zvečer je sledila »zadnja večerja«, ki je bila seveda nekaj posebnega. Erminio nam je v svoji mali kuhinji pripravil prav posebne dobrote, peresnike in njoke z okusno paradižnikovo omako, pizzo z morskimi sadeži, solato… in imeli smo originalno Sacher torto, ki jo je spekla njegova žena za moj rojstni dan. Sledilo je objemanje z vseh strani in zahvala kuharju za tritedensko gostovanje pri njem. Še fotografija za spomin in prelep večer s čudovito luno na kalabrijskem nebu.